Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Globalno, geotermalne izvore predstavljajo akumulirana toplotna energija v notranjosti zemlje oziroma v masi kamnin in v tekočih fluidih Zemljine skorje. V Zemljini notranjosti nastajajo ogromne količine toplote, ki nenehno potujejo iz globin na Zemljino površje. Večina toplotne energije se prenaša z njeno konvekcijo.
Geotermalna energija se sestoji iz treh komponent:
- energetskega toka skozi Zemljino skorjo v obliki prenosa snovi (z magmo, vodo, paro, plini),
- toka toplote zaradi prevodnosti,
Glede na njeno pojavnost in možnost praktičnega koriščenja, delimo geotermalno energijo na:
- hidrogeotermalno energijo-geotermalna energija tekočih in plinastih fluidov;
- petrogeotermalno energijo-geotermalna energija mase kamnin.
Teoretični potencial geotermalne energije v Sloveniji znaša 5.467 GWh oz. 301 GWh proizvedene električne energije na leto. Dejanski potencial je bistveno nižji in nesorazmerno porazdeljen po državi. Največji odkrit potencial za izkoriščanje geotermalne energije je prav gotovo v Pomurju v tako imenovanem Panonskem bazenu, kar je vidno na sliki, saj je v Pomurju veliko število vrelcev tople vode.
V Sloveniji se največ uporabljajo nizkotemperaturni viri geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije.
Na sliki so prikazane geotermično perspektivne regije v Sloveniji:
- Panonski bazen s površino 1.300 km2. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 L/s nizko mineralizirane termalne vode s temperaturo 40 °C do 70 °C.
- Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 L/s vode s temperaturo 18,5 °C do 48 °C.
- Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km2. Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 L/s vode s temperaturo 21 °C do 43 °C.
- Krško-brežiška regija s površino 550 km2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 L/s vode s temperaturo 15 °C do 64 °C.
- Ljubljanska kotlina s površino 600 km2. Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 L/s vode s temperaturo 18 °C do 30 °C.
Vsa našteta območja uporabljajo izvore za balneološke in rekreativne namene. Le v Topolšici in Čatežu izkoriščajo toplo vodo s pomočjo toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in Toplih gred. Ker je potencial geotermalne energije pri nas ugoden, se na tem področju dela kar nekaj raziskav.
Karta termalnih vrelcev v Sloveniji
Najbolj raziskana vodonosnika v Slovenije sta Termal I in Termal II. Vodonosnik Termal I se nahaja v Prekmurju na globinah do 1.200 m. Debelina vodonosnika znaša do 50 metrov, razprostira pa se na površini 1.372 km2. Temperatura termalne vode znaša do 50 °C. Njegova predvidena toplotna moč je 5,8•108 GJ, kar je ekvivalentno 13,6 milijonov ton nafte. Ocena toplotne moči v Sloveniji znaša več milijard GJ. Po pokrajinah je največ geotermalnih izvorov v severovzhodni Sloveniji (65 %), sledi Krško – Brežiška kotlina (25 %) in Ljubljanska kotlina (5 %).
Geološka karta Slovenije.
Uporaba termalne vode v prave energetske namene ni poceni, ker se visokotemperaturna voda nahaja v globokih predterciarnih dolomitih in apnencih (globine čez 4.000 m) z temperaturo vode čez 170 °C ter ocenjeno izdatnostjo okrog 20 L/s. Najnovejše raziskave bodo zagotovo odgovorile na vprašanje ekonomske rentabilnosti takšne naložbe. Dosedanje izkušnje kažejo, da je termalna voda slabo izkoriščena, ker se ne uporablja v industriji in v toplifikaciji stanovanjskih blokov (večjih uporabnikov). Dodatno zajemanje nizkotemperaturne vode se ocenjuje na 200 L/s – 300 L/s vode z temperaturo 40 °C – 70 °C.
