V energetiki obravnavamo biomaso kot organsko snov, katero lahko uporabimo kot energent. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje (lesno biomaso), s čemer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo (bioplin in biodizel). Med biomaso uvrščamo:
- les in lesne ostanke (lesna biomasa);
- energetske rastline (koruza, žita, sončnice, oljna repica);
- fekalije domačih živali, poljedeljskih odpadkov v kmetijstvu;
- odpadke živilske industrije;
- klavniške odpadke;
- odpadne gošče ter usedline čistilnih naprav;
- organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov.
LESNA BIOMASA
Največja zaloge biomase v Sloveniji je les, saj je poraščenost slovenskega ozemlja z gozdovi kar 58 %. Za energetske namene porabimo okrog 1,2 milijona m3 lesa letno, kar predstavlja 4 % potreb po primarni energiji. Od tega se porabi 70 % lesa za ogrevanje stavb, 30 % pa za energetske potrebe v industriji.
Lesno biomaso uporabljamo v različnih oblikah in sicer kot:
- polena (različnih dolžin);
- sekance (okrog 30 mm dolgi koščki različnega lesa);
- pelete (suh leseni prah stisnjen v čepke);
- brikete (stisnjena žagovina v valje);
