V Sloveniji je bila do leta 2013 postavljena le ena vetrna elektrarna, in sicer v Dolenji vasi, nedaleč od načrtovanega vetrnega parka na Senožeških brdih. Visoka je 97 metrov, rotor pa ima tri 34-metrske lopatice. Premer rotorja je 71 metrov. Vetrnica ima inštalirano moč 2300 kW, obratovalna moč je odvisna od hitrosti vetra.

Največji potencial v Sloveniji je na Primorskem in Notranjskem, predvsem na grebenih dinarsko gorskih planot, saj so tu vetrovi dovolj močni ter pogosti in stalni. V Sloveniji so vetrne elektrarne načrtovane in sicer na: Volovji rebrih, Selivcu, Vremščici ter na Goliču.

Zračni posnetek Volovjih reber

Vetrovi v Sloveniji so glede na razmere drugod po Evropi večinoma šibki, kadar pa so močni, so časovno in prostorsko omejeni. Nanje bistveno vplivajo Alpe, saj je Slovenija v njihovem zavetrju, kadar pihajo zahodni, severozahodni ali severni vetrovi. Splošni vetrovi iz vzhodnih kvadrantov pa so pri nas redkejši. Od močnejših vetrov naj posebej omenimo dokaj enakomeren jugozahodnik, precej bolj sunkovito burjo in viharni, a k sreči le občasno se pojavljajoči karavanški fen. Poleg teh se močan in kratkotrajen, le nekaj minut trajajoč piš pojavlja tudi ob nevihtah. Hitrosti jugozahodnika nad morjem, kjer piha kot jugo, so pri tleh do 15 m/s (54 km/h), izjemoma do 25 m/s (90 km/h). Jugo ne seže dlje kot do kraškega roba. Ko nad morjem in ob obali piha jugo, je tudi v notranjosti Slovenije vetrovno, vendar je prizemni veter nad kopnim zaradi večjega trenja ob tla šibkejši. Največje hitrosti doseže na grebenih, ki ležijo pravokotno na južno in jugozahodno smer. Trajanje juga je omejeno in večinoma ni daljše od dveh dni. Na leto je takšnih situacij okoli 20. Burja, sunkovit veter iz severovzhodne smeri, je najizrazitejši in najmočnejši veter na Slovenskem. Po prehodu hladne fronte sredozemskega ciklona se okoli vzhodnega roba Alp v panonski bazen in ob tem tudi nad osrednjo Slovenijo zgrne hladen zrak, ki se prek dinarskih gorskih planot, po njihovih zahodnih in južnih pobočjih pospešuje navzdol proti Jadranu. Burja se začne nenadoma s prvimi sunki in je tudi sicer sunkovita: njena hitrost se v kratkem času lahko poveča ali zmanjša za desetkrat. Burja je v zahodnem delu Slovenije (Primorski, Obali in Notranjski) reden pojav (nekaj deset dni na leto) in občasno je zelo močna. Že dalj časa potekajo meritve vetra za postavitev vetrnic na Primorskem, kjer so najbolj ugodni vetrovni pogoji.